Radio Študent, 10. november 2014 ― V tokratnih Finih umetnostih se bomo osredotočili na zemljevide. Natančneje na Neme Karte sarajevske umetnica Lane Čmajčanin, kot se kažejo na aktualni razstavi v Kulturnem centru Tobačna001. Razstava je rezultat umetničine dvomesečne ljubljanske rezidence in zdi se, da je ravno to na nek način samo bistvo razstave. Rezidenca seveda po definiciji pomeni fizično in posledično tudi psihično ločitev umetnika od vsakdanjega življenja, umetnik pa naj bi v zameno za to začasno eksistencialno gotovost seveda ustvaril razstavo. Ta rezidenčni mehur pa mu med drugim omogoči, da svoje vsakdanje življenje na nek način pravzaprav vidi skozi prizmo drugega. Ko govorimo o konceptu drugega, si lahko seveda pomagamo z množico pojmov in z različnimi miselnimi šolami, Lana pa se osredotoča na predpogoj kakršnekoli konstrukcije identitete. Seveda da se skonstruira to, kar Said v Orientalizu imenuje “pogled drugega”, mora drugi pač vedeti, kje so ostali. Lano Čmajčanin zato zanimajo zemljevidi. Seveda zemljevid je pač prva točka v orientaciji sodobnega posameznika. O večini držav pravzaprav ne vemo nič, a jih vsaj najdemo na karti. Če nekdo ne ve nič o tvoji državi, jo boš najprej seveda umestil na zemljevid. Kot ve vsak popotnik, te že gola geografska umestitev do neke mere definira glede na določene stereotipe o regiji. Obratno pa so tiste na videz brezosebne črte in imena rezultat zgodovinskih in političnih procesov in pretresov, ki se vlečejo skozi stoletja. Lana se zato zemljevidov loti čisto šolarsko - z radovednostjo se loti raziskovanja zgodovine kartografije svoje domovine. Razstava Neme karte je tako sestavljena iz dveh delov. Prvi del Geometrija Časa 531,35 je sestavljen iz 35 naplastenih zgodovinskih zemljevidov tistega kosa zemlje, ki sedaj nosi ime Bosna in Hercegovina, najstarejši pa je seveda star 531 let. Pri tem iskanju jo je v prvi vrsti zanimalo vprašanje, kdo je prvi začel delati zemljevide Bosne in predvsem zakaj. Odgovori so predvidljivi. Avtor